Dodatna strokovna pomoč

Otrok oz. mladostnik s posebnimi potrebami je z odločbo o usmeritvi usmerjen v zanj najprimernejši vzgojno-izobraževalni program. V primeru usmeritve v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v izjemnih primerih pa tudi v primeru usmeritve v prilagojene izobraževalne programe, se v odločbi o usmeritvi določi tudi dodatna strokovna pomoč.

Dodatna strokovna pomoč (v nadaljevanju DSP) se izvaja individualno ali skupinsko, v oddelku ali izven oddelka, praviloma v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Lahko se izvaja kot:

  • Pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj. Ta oblika DSP je namenjena odpravljanju oz. premagovanju primanjkljajev pri posameznem otroku s posebnimi potrebami. Učitelj dodatne strokovne pomoči je lahko specialni in rehabilitacijski pedagog, logoped, surdopedagog, tiflopedagog, socialni pedagog idr. Kakšen bo profil izvajalca DSP za premagovanje primanjkljajev se določi v odločbi o usmeritvi. Odločitev je odvisna predvsem od primanjkljajev otroka. Ker ima lahko otrok več primanjkljajev, ovir oz. motenj, so lahko tudi izvajalci DSP različni. V vrtcu lahko otrok dobi največ dve uri tedensko DSP za premagovanje primanjkljajev, v osnovni šoli do štiri ure tedensko in v srednji šoli največ dve uri tedensko. Praviloma se te vrste DSP izvaja tedensko, lahko pa tudi v strnjeni obliki, če je to strokovno utemeljeno.
  • Učna pomoč je oblika DSP, ki je namenjena učni pomoči pri posameznem predmetu ali predmetnem področju, pri katerem ima otrok zaradi svojih primanjkljajev učne težave. Učna pomoč se izvaja samo v OŠ ter v programih nižjega poklicnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja, v primeru dolgotrajne bolezni, zaradi katere je bil otrok odsoten od pouka dva meseca ali več, pa tudi v drugih programih srednjega izobraževanja. Učenec oz. dijak lahko ima do dve uri učne pomoči na teden.

Svetovalna storitev je namenjena oblikovanju podpornega okolja za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami in se ne izvaja neposredno z otrokom, pač pa vključuje delo tako z otrokom s posebnimi potrebami kot tudi s starši, strokovnimi delavci, vrstniki iz skupine oz. oddelka, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen, in tudi delo z zunanjimi inštitucijami. Vsak otrok s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, mora imeti eno uro svetovalne storitve tedensko, vendar se ta lahko izvaja v strnjeni obliki, za več otrok skupaj, in sicer v obliki izobraževanj, delavnic za strokovne delavce, starše, vrstnike v oddelku. Izvajalci svetovalne storitve niso vnaprej določeni, pač pa se pri načrtovanju izvajalcev sledi ciljem individualiziranega programa za posameznega otroka. Izvajalci svetovalne storitve so strokovni delavci vrtca ali šole, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, npr. strokovni delavec iz zavoda za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. ZUOPP-1 v 20. členu predvideva ustanovitev zavodov, ki izvajajo strokovne naloge, pri čemer je ena od teh nalog tudi izvajanje svetovalnih storitev (pomoč pri izdelavi IP, evalvacija, svetovanje staršem, učiteljem, otrokom, supervizija, strokovna pomoč za predšolske otroke, poklicno usmerjanje). Vendar se zavodi, ki izvajajo strokovne naloge, trenutno izvajajo samo v pilotni obliki v okviru projekta »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam«.

Naročite se na novice