Avtizem

Kaj je avtizem?

Avtizem je opredeljen kot razvojna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo komunikacijo, povezovanje z drugimi in na razumevanje sveta. Pri otroku se odraža na vseh področjih razvoja (senzomotoričnem, govornem, spoznavnem, socialnem, čustvenem). Navadno vpliva tudi na učno uspešnost, samostojnost, doseganje neodvisnosti ter na vključevanje v družbeno življenje.

Avtizem je diagnosticiran, če so pri posamezniku opažena:

  • odstopanja na področju socialne komunikacije in socialne interakcije;
  • odstopanja v obliki ponavljajočih se, stereotipnih vzorcih vedenja, zanimanja in aktivnosti.

Načeloma morajo biti prisotna od zgodnjega otroštva, dlje časa in pomembno vplivati na posameznikovo funkcioniranje v vsakodnevnem življenju. V najnovejši klasifikaciji duševnih motenj po DSM-V (Diagnostic and statistical manual of mental disorders, peta izdaja, 2013) Ameriškega psihiatričnega združenja (APA) govorijo o dveh glavnih kriterijih, ki sta potrebna za postavitev diagnoze avtizma (oz. o t. i. »diadi diagnostičnih kriterijev«). Na podlagi izraženosti posameznih znakov pri obeh se lahko opredeli tudi težavnost motnje (lažja, zmerna ali težja oblika avtizma).

Osebe z avtizmom imajo nekatere skupne značilnosti. Tako kot vsi drugi, pa so tudi oni med seboj zelo različni. Pri nekaterih so določena vedenja zelo očitna in izrazita, pri drugih jih lahko opazimo v blažjih oz. manj izrazitih oblikah. Nekateri imajo ob avtizmu pridružene še druge težave (npr. motnjo v duševnem razvoju, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, specifične učne težave, težave v vedenju in čustvovanju). Nekatere osebe z avtizmom potrebujejo intenzivno podporo vse življenje, nekatere pa lahko v odraslosti samostojno živijo. Ker avtizem vpliva na vsakega posameznika nekoliko drugače, govorimo o spektru avtističnih motenj.

Pojavnost avtizma v populaciji vztrajno narašča, a še ni povsem znano zakaj. V strokovnih krogih trenutno velja, da gre za motnjo z nevrobiološko osnovo, ki traja vse življenje. Izboljšanje stanja lahko dosežemo z dovolj zgodnjo, intenzivno in interdisciplinarno edukativno obravnavo, nekatera vedenja pa lahko blažimo tudi z zdravili ter drugimi terapevtskimi pristopi in metodami zdravljenja.

V krogih nekaterih nevladnih organizacij (predvsem društvih staršev otrok z avtizmom) se v zadnjih desetletjih veliko razpravlja celo o »ozdravljivosti« avtizma z nadzorovanjem nekaterih dejavnikov okolja (npr. prehrane, težkih kovin v organizmu). Razprave so podprte z nekaterimi, sicer metodološko pomanjkljivejšimi študijami, ki pa kljub temu odpirajo številna vprašanja za raziskovalce na področju avtizma v bodoče.

Tudi vzroki za pojav avtizma še niso povsem pojasnjeni. Določene znake lahko opazimo že zgodaj v otroštvu, diagnoza se lahko v nekaterih primerih ugotovi že pred drugim letom starosti. Strokovnjaki v splošnem menijo, da naj bi se avtizem pri posamezniku pojavil zaradi kombinacije genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja.

 

 

Naročite se na novice